Prijatelj, ki je imel svoje podjetje, je sprva menil, da katalogi danes nimajo več nobenega smisla, saj je vse na spletu. Mislil je, da PDF-datoteke v spletnih trgovinah in objave na družbenih omrežjih povsem nadomeščajo tiskane materiale.

Zdeli so se mu katalogi zelo staromodni – dokler ni opazil, da ljudje nanje reagirajo drugače kot na spletne informacije. Pri digitalnih oglasih hitro drsimo po zaslonu in pozornost je kratka, vsebina pa se hitro izgubi med množico drugih objav. Zato je digitalna vsebina pogosto prehitro potrošna in si je težko zapomnimo.

Nasprotno pa fizični, tiskani materiali ustvarijo več občutka zaupanja in spodbujajo osredotočeno branje. Zato je naročil svoj prvi katalog – ne le za predstavitev izdelkov, temveč tudi za utrditev identitete znamke. Poskrbel je za jasno strukturo, kakovostne fotografije in dovolj prostora za vsebino, hkrati pa za preglednost in profesionalnost.

Ugotovil je, da si ljudje za branje vzamejo več časa in izdelkom namenijo več zaupanja, ker so ti v katalogu bolj premišljeno predstavljeni; na koncu katalogi niso bili le prodajni kanal, temveč celostna izkušnja blagovne znamke. Poleg tega katalogi delujejo drugače: nudijo fizično izkušnjo in počasnejše pregledovanje vsebin, brez stalnih digitalnih motenj, zato lahko stranka lažje začuti kakovost znamke.

Opazil je tudi, da so si nekateri njegov katalog shranili. Tako ljudje ob izdelkih preživijo več časa, podjetje pa pridobi večjo prepoznavnost. katalogi so postali del njegove identitete, zato je skrbno doziral informacije na posamezni strani, ohranil jasno zgodbo in strukturo ter pri tiskanju ni varčeval. Katalog je deloval kot reprezentativen obraz podjetja – ne le kot gola cenovna lista.