Športne nogavice so bile zame dolgo čisto nepomembna stvar. Nekaj, kar pač oblečeš k supergam in o čemer ne razmišljaš posebej. Vse dokler nisem imela dneva, ko me ni bolela noga zaradi treninga, ampak zaradi nogavic. Takrat sem prvič dojela, da detajli res niso nepomembni.

Razlika se pokaže zelo hitro. Pri gibanju, pri potenju, pri dolžini vadbe. Športne nogavice niso samo kos blaga, ampak stik med stopalom in čevljem. Če drsijo, tiščijo ali zadržujejo vlago, se to pozna prej, kot bi si mislil. Žulji, pekoč občutek, utrujenost v stopalih. Vse to zna pokvariti še tako dobro vadbo.

Ko sem prvič obula prave športne nogavice, sem imela občutek, da je nekaj drugače, a nisem takoj znala povedati kaj. Šele po treningu sem ugotovila, da stopala niso razdražena, da ni tistega neprijetnega občutka ob sezuvanju. Nogavice so ostale na mestu, brez popravljanja in brez razmišljanja. In to je bil prvi znak, da nekaj deluje.

Zanimivo je tudi, kako zelo je pomembna namembnost. Nogavice za tek niso enake tistim za fitnes ali hojo. Različna opora, drugačna debelina, zračnost na pravih mestih. Ko to enkrat upoštevaš, se izogneš marsikateri sitnosti, ki si jo prej jemal kot normalen del športa.

Danes športne nogavice ne izbiram več naključno. Ne zato, ker bi bila izbirčna, ampak ker vem, kako hitro lahko napačna izbira vpliva na počutje. In ko nekaj tako preprostega odstrani majhne motnje iz vadbe, postane jasno, da ni šlo za modni dodatek, ampak za funkcionalen kos opreme, ki ima večji vpliv, kot si sprva misliš.

Sčasoma sem opazila še nekaj. Tudi po vadbi je razlika očitna. Stopala se hitreje umirijo, manj je občutka teže in utrujenosti. To vpliva tudi na to, kako hitro si pripravljen na naslednji trening. Športne nogavice tako niso več nekaj, kar samo oblečeš, ampak del opreme, ki podpira gibanje od prvega koraka do konca dneva. In ko enkrat to izkusiš, se k navadnim nogavicam zelo težko vrneš.