Doma zagledam strgane delovne rokavice, ki so bile vržene v kot. Zanimalo me je, od kod so se vzele, zato sem vprašala moža, kaj je delal z njimi in mu povedala, da je čas, da kupi nove, saj so zelo grde in uničene.
Mož me grdo gleda, kaj se je zim nanj in gleda, kaj za ene delovne rokavice so to. Pravi, da niso njegove, da jih prvič vidi in da ne ve, od kod so se vzele. Pa pride končno zvečer sinček domov. Na delovne rokavice smo že skoraj malo pozabili, zato ga ni nihče nič vprašal. Drugi dan je bila sobota in otrok je želel zjutraj na igrišče. Pripravil si je nekaj orodja v košaro in nekaj išče. Pa sem le spomnila in ga vprašala, kaj išče. Povedal je, da je tu v kotu pustil delovne rokavice in bi jih sedaj potreboval, ker so se s prijatelji dogovorili, da bodo na igrišču kopali rov. Morali pa so odmetati nekaj kamenja, zato bi mu te rokavice prišle prav.
Tako smo našli pravega krivca. Najprej je moral razložiti, kje je dobil te delovne rokavice in zakaj jih je vzel. Povedal je, da so ravno nekaj popravljali delavci na igrišču in ko so odšli, so te rokavice ostale tam. Otroci so jih pobrali, ker so jih potrebovali za njihovo igro. Povedala sem mu, da ni lepo, da je rokavice kar vzel, ker jih bo delavec verjetno iskal in da so tudi že tako zelo odslužene, da mu raje kupim nove, če jih potrebuje.
Res si je želel delovne rokavice, zato ga je ati odpeljal v trgovino, kjer prodajajo tudi takšne stvari in skupaj sta izbrala rokavice, ki so bile primerne za njegovo malo roko. Tako je ves vesel šel na igrišče, kjer so s prijatelji kopali in prekladali kamenje. Sin je pa razkazoval svoje nove delovne rokavice in bil ves ponosen.